Prirodoslovni muzej Slovenije hrani okostje Mamuta, ki je bilo leta 1938 izkopano v Nevljah pri Kamniku. Omenimo naj, da je bila najdba naključna in sicer so fosile našli pri kopanju gradbene jame za levi mostni podpornik ob regulaciji Nevljice, v neposredni bližini cerkve Svetega Jurija. takratna (banovinska) vlada je začasno ustavila cesto - oziroma gradnjo mostu in pomagala izkopati kar največ kosti. Prirodoslovni muzej Slovenije ima zbrane precej dokumentacije takratnih dogodkov.

Mamut je najmlajši med izumrlimi trobčarji, sorodniki današnjih slonov. številni ostanki pričajo, da so pripadniki vrste Mammuthus primigenius živeli po vsej Sibiriji, pa tudi skoraj po vsej Evropi. V obdobju mlajšega pleistocena je bila vrsta dominantna na območju srednje Evrope. tedaj so njeni predstavniki živeli tudi na ozemlju današnje Slovenije, pa celo južneje v Podravju, Podravini in Posavini, kar dokazujejo najdbe zob, meljakov in oklov, ter posameznih kosti, predvsem v rečnih naplavinah in puhlici. Na območju Slovenije so bili ostanki mamutov najdeni kar v šestnajstih najdiščih.

Najdbe posameznih mamutovih kosti in zob so v Evropi pogoste. Pravo redkost pa predstavljajo popolna okostja te ledenodobne živali. Tako je bil skelet neveljskega Mamuta v Ljubljanskem muzeju dolga leta edini te vrste v srednji Evropi. Šele leta 1953 so na drugo popolno okostje naleteli na dnevnem kopu premogovnika v dolini Geisel in ga razstavili v deželnem muzeju mesta Halle (pri Leipzigu). V ruskih muzejih so na ogled popolna okostja mamutov, vendar niso iz evropskih najdišč, temveč izvirajo iz kadavrov, ki so jih odkrili v sibirskih trajno zamrznjenih tleh.

MamutobrezanMNajdba mamutovega okostja je torej izredno pomembna ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.

V veliki meri je to zasluga tudi takratnih pazljivih delavcev in seveda nadzornikov izkopavanja. Znana je namreč najdba sicer bolje fosiliranih mamutovih kosti iz Bobovka pri Kranju, katerim pa, po mnenju priznanega pokojnega slovenskega paleontologa prof. dr. Ivana Rakovca, pri odkritju ni bilo namenjene dovolj pozornosti.

Na neveljsko najdbo trenutno opozarja na najdbo le komaj opazna plošča na mostu čez Nevljico. Neprimerno večjo pozornost bi vzbudili s postavitvijo mamutove rekonstrukcije v naravni velikosti in s tem počastili 70 letnico njegovega odkritja.

Spomladi 2006 jo je predstavil v prirodoslovnem muzeju Slovenije in prosil za pomoč pri zbiranju podatkov o tej ledenodobni živali.Prirodoslovni muzej Slovenije, predvsem Oddelek za geologijo, je bil vesel njegove ideje in mu z veseljem nudil vso strokovno pomoč – točne mere okostja, številne upodobitve mamutov, med katero je potrebno posebej poudariti »Das Buch von den Mammuten« iz leta 1962, avtorja teksta paleontologa prof. dr. Josefa Augusta in svetovno znanega ilustratorja Zdeneka Buriana.

Podpisani sva na željo g. Kača redno spremljali njegovo prizadevno in inovativno delo vse od začetnega študija literature o mamutih in primerjave z danes živečim slonom, izdelave različno velikih rekonstrukcij mamuta, do dokončanja mamuta v naravni velikosti, od izdelave osnovne lesene konstrukcije, preko oblog iz stiropora v katerem je oblikoval mamutovo osnovno obliko, ki jo je pokril s palminimi vlakni, namočenimi v posebni zmesi obarvanega betona, da daje vtis mamutove dlake. Ves ta postopek predstavlja izvirno delo kiparja g. Mihe Kača.

Poudarjava, da je to največja in sploh edina skulptura mamuta v Sloveniji. Ustreza vsem ledenodobnim stenskim upodobitvam tedanjih ljudi in upodobitvam sedanjih umetnikov in paleontologom.

Ljubljana, 27.8.2008

Katarina Krivic, višja kustodinja
in
Prof.dr. Vida Pohar

Kontakt

David Primož Kač, Novo Polje cesta VIII/8, 1260 Ljubljana-Polje

Telefon: 00386 40 511 392,   e-pošta: info@kipar.si